ZNANOST
Vse več raziskovanja
Priznani znanstvenik in raziskovalci
Nacionalni razvojni program za znanost in za gospodarstvo
Spodbude tehnološkemu razvoju
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Raziskovanje na univerzah
Mednarodne povezave slovenske znanosti
Število raziskovalnih organizacij (1997): 340
Število zaposlenih v raziskovalnih organizacijah (1997): 11.586
Zaposleni v raziskovalnih organizacijah na 1.000 zaposlenih (1997): 13
Število raziskovalcev in strokovnih sodelavcev (1997): 6.949
Delež BDP, namenjen znanosti in tehnologiji (1997): 1,42 %
Sredstva Ministrstva za znanost in tehnologijo (v odstotkih BDP):
1997: 0,67
1998: 0,69
1999: 0,68
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
Vse več raziskovanja
V Sloveniji deluje približno 7 tisoč raziskovalcev. Med njimi je največ univerzitetnih profesorjev (43 odstotkov), 15 odstotkov jih je zaposlenih v nacionalnih raziskovalnih inštitutih, 22 odstotkov v drugih ustanovah in 20 odstotkov v raziskovalnih oddelkih podjetij.
Slovenska znanstvena, raziskovalna in inovacijska dejavnost je izjemno razvejana in zaradi visokih standardov priznana širom sveta.
Raziskovalni podvigi Slovencev so stari skoraj petsto let, začetki združevanje slovenskih učenjakov pa segajo že v 17. stoletje.
Priznani znanstvenik in raziskovalci
Razvoj znanosti, medicine in tehnologije je spodbudilo zlasti odkritje živega srebra v Idriji leta 1490. Leta 1693 so v Ljubljani ustanovili prvo znanstveno institucijo Academia Operosorumm Labacensium. 17. stoletje je s svojimi deli zaznamoval polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641 - 1693), ki je leta 1689 objavil enciklopedijo Slovenije v 14-ih delih z naslovom Slava vojvodine Kranjske. Na 3.531-ih straneh je opisana in slikovno prikazana kultura in narava Slovenije in sosednjih dežel. Na podlagi opravljenega raziskovalnega dela o presihajočem Cerkniškem jezeru je že leta 1687 postal član londonske Kraljeve družbe.
 |
|
Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 je bila prva enciklopedija Slovenije. Njen avtor, Janez Vajkard Valvazor je bil član londonske Kraljeve družbe. |
Slovenski čebelar in slikar Anton Janša (1734 - 1773) je napisal knjigo z naslovom Popolni nauk o čebelarstvu, ki je izšla leta 1775. Baron Žiga Zois (1747 - 1819) je bil mentor in mecen številnim slovenskim umetnikom in znanstvenikom, ukvarjal pa se je tudi z minerali. Josef Ressel (1793 - 1857), češki izumitelj, je med ustvarjanjem v Ljubljani razvil ladijski vijak. Leta 1879 je Jožef Stefan (1835 - 1893), slovenski fizik odkril zakon o sevanju toplote, ki se imenuje Stefanov zakon.
Franc Miklošič (1813 - 1891), najpomembnejši slovenski jezikoslovec 19. stoletja, je napisal izčrpno delo Primerjalna slovnica slovanskih jezikov in Etimološki slovar slovanskih jezikov.
Baron Anton Codelli (1875 - 1945) je leta 1928 patentiral svoj mehanično-optični televizijski sistem. Leta 1909 je Edvard Rusjan (1886 - 1911) postal prvi slovenski motorni letalec na letalu lastne konstrukcije.
Herman Potočnik - Noordung je leta 1929 izdal knjigo z naslovom Problem vožnje po vesolju, ki velja za enega ključnih pionirskih del s področja vesoljske tehnike.
Kemik dr. Friderik Pregl je doslej edini Slovenec, ki je dobil Nobelovo nagrado (leta 1923).
Nacionalni razvojni program za znanost in za gospodarstvo
Slovenija znanstveni in raziskovalni dejavnosti danes namenja okoli 1,5 odstotka bruto družbenega proizvoda. Sredstva za to dejavnost se povečujejo na osnovi Nacionalnega razvojnega programa, sprejetega leta 1995.
Okoli 40 odstotkov proračunskih sredstev ministrstva za znanost za leto 2000 (približno 2,5 odstotka proračuna Republike Slovenije ) je bilo namenjenih tehničnim vedam, 23,7 odstotka naravoslovnim znanostim, 10,1 odstotka humanističnim vedam, 9,5 odstotka medicini, 8,5 odstotka družboslovju in 9 odstotkov biotehniki.
Spodbude tehnološkemu razvoju
S sprejetjem posebnega zakona o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij v obdobju do leta 2003 pa je slovenska vlada začela graditi celovito strategijo in mehanizme za spodbujanje tehnološkega razvoja, ki vključuje poleg Ministrstva za šolstvo, znanost in šport tudi vsa gospodarska in ostala ministrstva, ki s svojimi ukrepi lahko spodbujajo razvoj in uvajanje novih tehnologij.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Večina slovenskih znanstvenoraziskovalnih dejavnosti poteka v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, dveh univerzah, nacionalnih inštitutih, raziskovalnih podjetjih, delo znanstvenikov pa pospešuje in denarno podpira tudi Slovenska znanstvena fondacija, ustanovljena leta 1994. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je ob koncu leta 1999 imela 68 rednih in 22 izrednih članov ter 76 dopisnih članov iz tujih znanstvenih ustanov.
Raziskovanje na univerzah
V slovenskih znanstvenih ustanovah deluje 753 raziskovalnih skupin. Pomembni centri slovenske raziskovalne dejavnosti so v okviru dveh slovenskih univerz. V znanstvenoraziskovalnih inštitutih ljubljanske univerze deluje 255 raziskovalnih skupin, v inštitutih in Ekonomskem centru Univerze Maribor pa 86 skupin.
Neodvisno od obeh univerz deluje v Sloveniji še 58 raziskovalnih ustanov, 18 jih ima status nacionalnih raziskovalnih inštitutov. Slovenski raziskovalci so dejavni tudi v 175 raziskovalnih in razvojnih skupinah v okviru gospodarskih družb - predvsem v industriji.
Mednarodne povezave slovenske znanosti
Do danes je Republika Slovenija na področju znanosti in tehnologije podpisala 18 dvostranskih sporazumov in sodeluje na znanstvenoraziskovalnem področju z več kot 70 državami.