ŠPORT

Zgodovina športa na Slovenskem
Nacionalni program
Zmagovalne discipline
Dosežki, vredni nacionalnega ponosa

Število športnih nacionalnih panožnih zvez: 69
Število športnih društev in klubov: 3.000
Število članov športnih društev in klubov: 400.000
Število športnikov vrhunskega in tekmovalnega razreda: 88.000
Proračunska sredstva za šport (2000): 0,27 % BDP

Vir: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

gor Zgodovina športa na Slovenskem

Prvi slovenski enciklopedični zapisi (Slava Vojvodine Kranjske, 1689) opisujejo čolnarjenje, jamarstvo, ples, ribolov, lov, planinarjenje, streljanje in smučanje. Opis bloškega smučarja iz 17. stoletja je najstarejši zapis o smučanju v srednji Evropi. Kljub dokumentiranemu zgodnejšemu obstoju športnih prvin pa so slovenska športna društva nastala skoraj dvesto let kasneje - prvo slovensko športno društvo Južni Sokol je bilo ustanovljeno leta 1862, kot odgovor na nemški Turnverein.
Leta 1905 je nastala Slovenska sokolska zveza, ki je leta 1915 že združevala 115 društev. V tem času so bila ustanovljena tudi številna druga društva - planinci, kolesarji in študenti, ki so slovenska športna društva ustanavljali na univerzah. Med prvo in drugo svetovno vojno so se razvile prve strokovne športne zveze.
Po drugi svetovni vojni sta bili ustanovljeni Fizkulturna, kasneje Športna zveza Slovenije in zveza za telesno vzgojo Partizan.
Leta 1991 je bil ustanovljen Olimpijski komite Slovenije , ki ga je leto kasneje priznal Mednarodni olimpijski komite. Slovenski športniki so pod slovensko zastavo prvič nastopili na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992.

gor Nacionalni program

Država ustvarja pogoje za razvoj športa z Nacionalnim programom športa, ki ga je sprejel slovenski parlament in opredeljuje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. Program opredeljuje uresničevanje javnega interesa v športu in zajema celostno organizirano športno dejavnost - športno vzgojo, rekreacijo, kakovostni šport, vrhunski šport in invalidski šport.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport finančno podpira športne aktivnosti na vseh področjih.

gor Zmagovalne discipline

Slovenski športniki so zelo uspešni na mednarodnih tekmovanjih. Doslej so na olimpijskih igrah osvojili kar 50, na svetovnih prvenstvih pa že več kot 360 medalj.
Najboljše rezultate slovenski športniki dosegajo v alpskem smučanju, atletiki, smučarskih skokih, gimnastiki in veslanju na divjih ter mirnih vodah. Tudi v ekipnih športih - košarki, odbojki, rokometu in v zadnjem času v nogometu, dosegajo uspehe.

Nogomet

Slovenska nogometna reprezentanca je tekmovala tudi na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000.
Posebno mesto zasedajo alpinisti. Njihovi podvigi niso naključni. Planinarjenje in alpinizem imata v Sloveniji zelo bogato tradicijo, planinarjenje je tudi ena izmed najbolj priljubljenih oblik rekreacije. Zadnja alpinistična podviga sta bila odmevna tudi v svetu. Sredi novembra 1999 je Tomaž Humar v solo vzponu preplezal južno steno Daulaghirija. Ta podvig so strokovnjaki opredelili kot alpinistični problem za tretje tisočletje. 7. oktobra 2000 pa je Davo Karničar kot prvi na svetu neprekinjeno smučal z najvišje gore sveta, 8848 metrov visokega Mount Everesta.

gor Dosežki, vredni nacionalnega ponosa

Prvi veliki dosežki v zgodovini svetovnega športa so povezani s slovenskimi tekmovalci v gimnastiki, ki so bili do začetka druge svetovne vojne med najboljšimi na svetu. Še posebej se je s svojimi uspehi proslavil Leon Štukelj, ki je na treh olimpijskih igrah in treh svetovnih prvenstvih med leti 1922 in 1936 osvojil osem zlatih, štiri srebrne in pet bronastih medalj.
Po drugi svetovni vojni je sloves slovenske gimnastike z dvema zlatima in eno bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Tokiu in Ciudad de Mexicu obudil Miro Cerar.
V zadnjih dvajsetih letih so s svojimi uspehi navduševali slovenski alpski smučarji, ki so stopali na zmagovalne stopničke na velikih tekmovanjih (svetovni pokal, svetovna prvenstva in olimpijske igre).
Zelo uspešni so tudi slovenski tekmovalci v smučarskih skokih in poletih. V osemdesetih in devetdesetih letih so na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah odličja osvajali tudi slovenski veslači.

Planica

Na planiški velikanki je Avstrijec Andreas Goldberger leta 2000 poletel 225 metrov in dosegel svetovni rekord v smučarskih poletih.
Za slovenske športnike so bile zelo uspešne tudi olimpijske igre v Atlanti leta 1996, saj so domov prinesli dve srebrni medalji. Še večji uspeh pa so dosegli na zadnjih olimpijskih igrah v Sydneyu, kjer so osvojili kar dve zlati medalji, v veslanju in streljanj.
Med dobitniki ekipnih olimpijskih odličij so tudi košarkarji, rokometaši in nogometaši, ki so svoje medalje osvajali kot člani jugoslovanskih reprezentanc.
Uspehe slovenskih športnikov dopolnjujejo športni delavci, ki so poznani kot dobri organizatorji velikih svetovnih tekmovanj kot so Pokal Vitranc v Kranjski gori, Pokal Zlata lisica na Pohorju, zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih v Planici. Promocijo Slovenije na športnih področjih dopolnjujejo še vsakoletni Mednarodni gimnastični turnir v Ljubljani, Šikijev memorial v atletiki in druga tekmovanja na evropski in svetovni ravni.