ŠOLSTVO
Prenovljen šolski sistem
Več srednješolcev, več študentov
Namesto osemletnega zdaj devetletno obvezno šolanje
Srednješolsko izobraževanje
Študij na višji in visoki stopnji
Število osnovnih šol (1999/2000): 813
Število učencev v osnovnih šolah (1999/2000): 186.368
Število učencev na učitelja (1999/2000): 12
Število srednjih šol (1998/1999): 144
Število dijakov v srednjih šolah (1998/1999): 106.969
Število strokovnega osebja v srednjih šolah (1998/1999): 8.816
Število višješolskih in visokošolskih ustanov (1998/1999): 50
Število študentov na obeh univerzah (1998/1999): 71.828
Število višješolskih in visokošolskih diplomantov (1998): 8.612
Število vpisanih študentov na podiplomskem študiju (1997/1998): 2.584
Vir: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
Prenovljen šolski sistem
Slovensko šolstvo je v zadnjih letih doživelo več sprememb, s katerimi naj bi čim večjemu številu prebivalcev še bolj kot doslej omogočilo uresničevati pravico do izobraževanja in dosegati čim višjo stopnjo izobrazbe. Iztekla se je triletna vsebinska prenov učnih načrtov od predšolske do srednješolske ravni, na 42 osnovnih šolah (od 446 samostojnih oz. matičnih) se je začelo uvajanje novega programa devetletnega osnovnega šolanja, v vrtcih pa je zaživel nov kurikulum.
V Sloveniji se izobraževanje financira skoraj v celoti iz državnega proračuna, manjši del pa tudi iz občinskih proračunov. Med javnimi izdatki za izobraževanje so zajeti izdatki za osnovno, srednje in visoko šolstvo, vključeni so tekoči izdatki za predšolsko vzgojo, podiplomski študij in izdatki za dijaške in študentske domove. S temi sredstvi država financira javne šole in zasebne šole s koncesijo, v zakonsko določenem obsegu pa tudi druge zasebne šole.
Več srednješolcev, več študentov
Izobrazbena struktura prebivalstva v Sloveniji se izboljšuje. V starostni skupini od 25 do 64 let znaša povprečno število let šolanja 9,6.
Najbolj izobraženi so delavci na področju izobraževanja in javne uprave, brezposelni pa so še vedno manj izobraženi od zaposlenih. V primerjavi z drugimi majhnimi srednje in visoko razvitimi državami v svetu se je leta 1992 v številu let šolanja prebivalcev Slovenija uvrstila za Avstrijo, Švico, Belgijo, Dansko, Izraelom in Madžarsko.
Aktivno prebivalstvo po šolski izobrazbi v letih 1995 - 1998 v odstotkih
| Stopnja izobrazbe | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 |
| brez izobrazbe | 4,3 | 3,7 | 3,1 | 3,2 |
| z osnovnošolsko izobrazbo | 20,1 | 19,5 | 21,2 | 18,8 |
| s srednješolsko izobrazbo | 59,6 | 62,2 | 61,1 | 61,6 |
| z višješolsko in visokošolsko izob. | 14,7 | 13,8 | 13,4 | 15,6 |
| s podiplomsko izobrazbo | 0,7 | 0,8 | 0,7 | 0,8 |
Za nadaljevanje šolanja po končanem obveznem izobraževanju se odloča že 98 odstotkov osnovnošolcev, po končani štiriletni srednji šoli pa 84 odstotkov srednješolcev.
Narašča tudi število diplomantov, "generacija 1999" je prvikrat v zgodovini presegla število 10.000.
Velik razmah doživlja vseživljenjsko izobraževanje. Izobraževanje odraslih izvajajo ljudske univerze, izobraževalni centri in študijska središča, šole in visokošolski zavodi, pa tudi podjetja, upravni organi, organizacije in društva. V poseben program za izobraževanje brezposelnih se je leta 1999 vključilo več kot 6.000 slušateljev.
Namesto osemletnega zdaj devetletno obvezno šolanje
V šolskem letu 1999/2000 je bilo v Sloveniji 813 osnovnih šol in 186.386 učencev ter nad 16.000 učiteljev, kar pomeni približno 12 učencev na enega učitelja.
V 42 osnovnih šolah se je s šolskim letom 1999/2000 začelo uvajati novo devetletno šolanje. Ta sistem bo postopoma (dokončno v šolskem letu 2003/04) nadomestil sedanje obvezno osemletno šolanje. Devetletno šolanje, za katerega priprava na šolo ni obvezna, je razčlenjeno na tri triletna obdobja, v prvi razred pa se lahko vpisujejo otroci stari 6 let.
Srednješolsko izobraževanje
Po končani osnovni šoli skoraj vsi učenci (98 odstotkov) nadaljujejo s srednješolskim izobraževanjem, ki poteka v poklicnih šolah, srednjih strokovnih šolah ter gimnazijah. Gimnazije pripravljajo dijake za nadaljevanje študija v visokem šolstvu.
V Sloveniji je ustrezno poskrbljeno tudi za izobraževanje otrok tujcev. Ti se lahko izobražujejo na vseh ravneh.
Študij na višji in visoki stopnji
Slovenija ima dve univerzi - Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Mariboru. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in vključuje 27 fakultet, akademij in drugih visokih šol. Univerzo v Mariboru, ki je bila ustanovljena leta 1975, sestavlja 9 fakultet in ena visoka šola.
 |
|
Univerza v Ljubljani ima od svojega začetka leta 1919 svoj sedež v poslopju nekdanjega deželnega dvorca, zgrajenega leta 1902. |
V študijskem letu 1998/99 je bilo v vseh univerzitetnih študijskih programih na ljubljanski univerzi vpisanih 49.286 študentov, na mariborski univerzi pa 22.539 študentov. Podiplomski študij je v letu 1997/98 na obeh univerzah vpisalo 2.584 študentov.