SOCIALA IN ZDRAVSTVO

Zakonodaja o zdravstvenem, socialnem in pokojninskem zavarovanju
Obvezno varovanje zdravja
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Stabilno financiranje zdravstva
Reforma pokojninskega sistema
Preprečevanje socialne izključenosti

Kazalci na 10 tisoč prebivalcev (1999)

Število zdravnikov in zobozdravnikov: 32
Število medicinskih sester: 64
Število bolniških postelj: 59

Kazalci skupaj (1999)

Število oskrbovancev v domovih za starejše: 11.980
Število oskrbovancev posebnih socialnovarstvenih zavodov: 1.633
Število oskrbovancev varstveno-delovnih centrov: 1.882
Število upravičencev do sredstev socialne pomoči
-kot edinega vira preživljanja: 1.212
-kot denarnega dodatka: 33.994

Povprečno mesečno število prejemkov skupaj (1999)
Starostne pokojnine : 276.255
Invalidske pokojnine: 97.382
Družinske pokojnine: 86.643
Kmečke pokojnine: 11.059

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

gor Zakonodaja o zdravstvenem, socialnem in pokojninskem zavarovanju

Slovenija ima kot srednjeevropska država bogato, več kot 110-letno tradicijo obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Republika Slovenija je kot samostojna država lastno zakonodajo za področje zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejela leta 1992.

Klinični center Ljubljana

V Sloveniji je 26 bolnišnic in porodnišnic z 11.233 posteljami. Najpomembnejša slovenska ustanova za zdravljenje je Univerzitetni klinični center v Ljubljani.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je bil sprejet leta 1992 in kasneje dopolnjevan. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil v Sloveniji prvič sprejet leta 1992, decembra 1999 pa je bil sprejet nov zakon, ki je vpeljal pokojninsko reformo in nov, tristebrni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

gor Obvezno varovanje zdravja

V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje obvezno za vse državljane s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci, obsega zavarovanje za bolezni in poškodbe izven dela in poškodbe pri delu in poklicne bolezni in zagotavlja prebivalcem pravice do zdravstvenih storitev, zdravil, tehničnih pripomočkov, bolniških in drugih denarnih nadomestil. Obvezno zdravstveno zavarovanje pokriva večino zdravstvenih tveganj, vendar ne vseh in tudi ne v celoti. Razliko do polne cene morajo plačati zavarovane osebe iz lastnih sredstev, lahko pa se za doplačilo dodatno zavarujejo.
Za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja skrbi javni Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije z direkcijo, območnimi enotami in izpostavami po vsej Sloveniji.

gor Prostovoljno zdravstveno zavarovanje

Za izvajanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je bila leta 1999 ustanovljena nova Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, ki je prevzela vseh 1,1 milijona zavarovancev prostovoljnega zavarovanja Zavoda za zdravstveno varstvo. Njena posebnost je način organiziranosti, saj je v lasti članov - zavarovancev in deluje po načelih vzajemnosti in neprofitnosti.

gor Stabilno financiranje zdravstva

Zavod za zdravstveno varstvo programom obveznega zdravstvenega zavarovanja že več let namenja približno enakomeren delež javnih sredstev v višini okoli 7 odstotkov družbenega bruto proizvoda oziroma okoli 680 ameriških dolarjev na prebivalca. Delež izdatkov za zdravstvo leta 1998 v bruto domačem proizvodu je bil 7,7-odstoten, od tega je bilo javnih izdatkov 6,8 odstotka. Izdatki za zdravstvo na prebivalca po kupni moči so znašali 911 ameriških dolarjev, od tega javni izdatki 802 ameriških dolarjev. Slovenske zdravstvene zmogljivosti so povsem primerljive z Evropsko unijo.
Poleg javne mreže zdravstvenih ustanov se je v Sloveniji začelo razvijati tudi privatno zdravstvo. Njegov delež pri nudenju zdravstvenih storitev obsega okoli 10 odstotkov vseh uslug.

gor Reforma pokojninskega sistema

Po novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od januarja 2000, je sistem upokojevanja podoben kot drugod po Evropi. Uvedena je bila višja upokojitvena starost, za upokojitev pri moških 63 let in pri ženskah 61 let. Sistem, ki je usklajen s socialnimi partnerji in ki se uvaja postopoma, dolgoročno povečuje finančno stabilnost pokojninskega sistema in s tem tudi socialno varnost vseh slovenskih državljanov.

gor Preprečevanje socialne izključenosti

Država zagotavlja in razvija delovanje socialno varstvenih zavodov, ustvarja pogoje za zasebno delo v socialno varstveni dejavnosti ter podpira in vzpodbuja razvoj samopomoči, dobrodelnosti, oblik neodvisnega življenja invalidov ter drugih oblik prostovoljnega dela na področju socialnega varstva. Pravice do storitev in dajatev socialnega varstva se uveljavljajo po načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence.
Država skrbi za preprečevanje socialne izključenosti, zlasti tako, da s sistemskimi ukrepi na področju davčne politike, zaposlovanja in dela, štipendijske politike, stanovanjske politike, družinske politike, zdravstva, vzgoje in izobraževanja in na drugih področjih vpliva na socialni položaj prebivalcev. Država posveča posebno skrb tudi usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ter varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Eden izmed vidikov zagotavljanja socialne varnosti je tudi varstvo potrošnikov, katerega glavni nosilci so Urad RS za varstvo potrošnikov in organizacije potrošnikov (npr. Zveza potrošnikov Slovenije, Zavod za varstvo potrošnikov).