SLOVENIJA V SVETU

Temeljne usmeritve slovenske zunanje politike
Aktivna članica Organizacije združenih narodov
Članstvo v Svetu Evrope
Vključevanje v Evropsko unijo
Obrambni sistem in zunanja varnost države

Članstvo Slovenije v mednarodnih organizacijah
Organizacija združenih narodov (OZN), 1992
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), 1992
Srednjeevropska pobuda (SEP), 1992
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), 1992
Mednarodna organizacija dele (ILO), 1992
Svet Evrope, 1993
Mednarodni denarni sklad (IMF), 1993
Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), 1993
Svetovna trgovinska organizacija (WTO), 1995
Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA), 1996

gor Temeljne usmeritve slovenske zunanje politike

Slovenija utrjuje svoj mednarodni položaj in ugled kot demokratična, stabilna in uspešna srednjeevropska država. Slovenija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Cefte, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter mnogih drugih mednarodnih organizacij. Zaradi vse tesnejšega gospodarskega in varnostno-obrambnega povezovanja evropskih držav, je strateški razvojni in varnostni interes Slovenije polnopravno članstvo v Evropski uniji, vključitev v Zahodnoevropsko unijo in NATO. Prizadeva si tudi za članstvo v OECD.
Med temeljnimi cilji slovenske zunanje politike so stabilni dobrososedski odnosi z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško, pri čemer posveča Slovenija še posebno skrb položaju narodnih manjšin.
S svojimi sosedami sodeluje v okviru trilateralnih povezav, aktivna pa je tudi pri sodelovanju z državami Srednje Evrope v okviru Srednjeevropske pobude (SEP) ter pri stabilizaciji jugovzhodne Evrope v okviru Pakta stabilnosti.

gor Aktivna članica Organizacije združenih narodov

Slovenija je postala članica Organizacije združenih narodov 22. maja 1992. Leta 1996 je vstopila v vzhodnoevropsko volilno skupino, oktobra 1997 pa je bila izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje dveh let. V tem času je v Varnostnem svetu tudi dvakrat predsedovala.
Slovenija prispeva svoje sile za mirovne operacije OZN in tako aktivno sodeluje pri vzdrževanju svetovnega miru.

gor Članstvo v Svetu Evrope

Slovenija je postala polnopravna članica Sveta Evrope 14. maja 1993. Od tedaj do konca leta 1999 je Slovenija pristopila k 60 konvencijam in sporazumom Sveta Evrope, med katerimi so tudi vse najpomembnejše s področja človekovih pravic. Sodelovanje s Svetom Evrope poteka na medvladni, parlamentarni in lokalni ravni. V Evropskem sodišču za človekove pravice, ustanovljenem v skladu z Evropsko konvencijo za človekove pravice, deluje tudi sodnik iz Slovenije.

gor Vključevanje v Evropsko unijo

Republika Slovenija je Sporazum o pridružitvi k Evropski uniji podpisala leta 1996, veljati pa je začel 1. februarja 1999. Pogajanja za sprejem v polnopravno članstvo so se začela marca 1998. Polnopravno članstvo v Evropski uniji je prednostna naloga slovenske zunanje politike.
Partnerstvo za pristop in Državni program za sprejem evropskega pravnega reda (acquis communautaire), po katerem naj bi Slovenija sprejela 200 zakonov, 4 nacionalne programe in več kot 800 podzakonskih aktov, predvidevata, da bo Slovenija pogoje za polnopravno članstvo izpolnila ob koncu leta 2002.
Decembra 1999 je Slovenija v Bruselj predala še zadnja pogajalska izhodišča za skupaj 29 poglavij, o katerih potekajo pogajanja, ki naj bi se po slovenskih predvidevanjih končala do konca leta 2001.
Pred podpisom pristopne pogodbe bo v Sloveniji opravljen tudi referendum, na katerem bodo o vključitvi v Evropsko unijo odločali državljani, pogodbo pa bo moral poleg evropskega parlamenta in parlamentov držav članic ratificirati tudi slovenski parlament.

gor Obrambni sistem in zunanja varnost države

Po slovenski ustavi država pri zagotavljanju varnosti izhaja iz kulture miru in nenasilja. Najpomembnejši element varnostno obrambnega sistema so varovanje delovanja demokratične, suverene, teritorialno celovite in neodvisne Republike Slovenije, zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, njihova popolna in stalna depolitizacija ter varnost in integracija v evroatlantske povezave.
Obrambo Slovenije zagotavljata slovenska vojska, ki šteje 51.400 vojaških obveznikov in 4.100 profesionalnih vojakov. Po odločitvi Državnega zbora Republike Slovenije iz leta 1993 je slovenski strateški interes zagotoviti osnovno varnost s sistemom kolektivne obrambe, ki ga omogoča članstvo v Natu. Leta 1998 je Slovenija sprejela Nacionalno strategijo za integracijo v zvezo Nato. Po vrhu Nata aprila 1999 v Washingtonu pa se je aktivno vključila v proces Akcijskega načrta za članstvo s sprejemom Letnega nacionalnega programa za njegovo izvajanje.
S članstvom v Evroatlantskem partnerskem svetu je Slovenija dobila možnost, da se posvetuje o političnih in varnostnih zadevah, s članstvom v partnerstvu za mir, h kateremu je pristopila marca 1994, pa lahko aktivno sodeluje v nekaterih programih v okviru zavezništva Nato.
Kot odgovorna članica mednarodne skupnosti Slovenija sodeluje v političnih, vojaških in civilnih naporih mednarodne skupnosti za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v jugovzhodni Evropi in njeni širši regiji.
Ustanovila je tudi mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min v Bosni in Hercegovini, ki svoje aktivnosti že razširja na sosednje balkanske države.