KULTURA

Kultura kot izhodišče slovenstva
Pestrost kljub majhnosti
Narod pisateljev in bralcev
Gledališče, balet in opera
Film
Glasba
Likovna umetnost
Arhitektura
Amaterska gledališka, glasbena in plesna dejavnost
Dogodki mednarodnega pomena

Sredstva, namenjena za kulturo (1999): 0,93 % BDP
Število založb (1998): 150
Število izdanih naslovov 20 največjih založb (1998): 3.722
Število splošnoizobraževalnih knjižnic (1999): 60
Knjižnični fond (1999): 18,5 milijona
Število izposoj (1998): 15,1 milijona
Število poklicnih gledališč (1999): 9
Število obiskovalcev gledaliških predstav (sezona 1997/98): 511 tisoč
Število poklicnih orkestrov (1999): 5
Število koncertnih obiskovalcev (sezona 1998/99): 195 tisoč
Število muzejev (1999): 60
Število stalnih galerij (1999): 45

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

gor Kultura kot izhodišče slovenstva

Leta 2000 je Slovenija praznovala dve veliki obletnici: 450-letnico prve slovenske knjige, ki jo je izdal Primož Trubar, in 200-letnico rojstva Franceta Prešerna, najpomembnejšega slovenskega pesnika. Prva obletnica je povezana z utemeljevanjem slovenskega knjižnega jezika, druga pa s časom slovenskega narodnega in kulturnega preporoda ter z nastajanjem prvega pomembnejšega nacionalnega programa.
Umetnost in kultura imata v zgodovini slovenskega naroda posebno mesto. Z njima so Slovenci, podobno kot nekateri drugi narodi v srednji Evropi, v marsičem nadomeščali odsotnost lastne države in ustanov političnega življenja, skozi stoletja pa so se ohranili ravno zaradi svojega jezika in kulture.

gor Pestrost kljub majhnosti

Kljub policentrični organiziranosti slovenske kulturne dejavnosti je kultura v največji meri pristojnost države, ki financira poklicne ustanove na področju glasbe, gledališča, varstva kulturne dediščine, nacionalno knjižnico, hkrati pa tudi večino mednarodnega kulturnega sodelovanja, pomemben del založništva, kulturno dejavnost madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji in tudi Slovencev po svetu.
Sredstva, namenjena za kulturo, naj bi po oceni v letu 2000 znašala približno 0,93 odstotka celotnega bruto domačega proizvoda Slovenije.

gor Narod pisateljev in bralcev

Pred manj kot dvema desetletjema je bila Slovenija evropski rekorder v številu izdanih novih naslovov na prebivalca. Ljudje segajo po knjigah predvsem v knjižnicah, ki imajo na leto okoli 15 milijonov izposoj.
Za utemeljitelja slovenske kulture in književnosti veljata dva pisca: prvi je reformator Primož Trubar (1508-1586), ki je sredi 16. stoletja dal natisniti prvi slovenski knjigi - Katekizem in Abecednik, drugi je bil pesnik France Prešeren (1800-1849). Znan umetnik evropske romantike je v svojih delih dokazal, da je slovenščina enakovredna drugim evropskim jezikom, skozi svojo poezijo pa je postavil tudi prvi pomembnejši nacionalni program. Del njegove pesmi Zdravljica je danes slovenska državna himna.

France Prešeren

Po Francetu Prešernu so imenovane najvišje slovenske nagrade za kulturo, ki se podeljujejo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju.

gor Gledališče, balet in opera

V Sloveniji deluje poleg dveh opernih in baletnih hiš ter dveh lutkovnih gledališč še devet gledaliških ustanov.
Predstave na slovenskih odrih obišče več kot 500 tisoč ljudi na leto. Za rojstni dan slovenskega gledališča velja 28. december 1789, ko je dramatik, pesnik in zgodovinar ter eden najpomembnejših slovenskih preroditeljev Anton Tomaž Linhart (1756-1795) pripravil prvo predstavo v domačem jeziku - Županovo Micko. Leta 1867 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dramatično društvo.
Leta 1907 je bilo slovensko gledališče ustanovljeno v Trstu in leta 1919 v Mariboru.
Sodobni slovenski gledališki ustvarjalci (režiserji, igralci, scenografi) so dosegli uspehe, ki so jih opazili tudi v tujini in so tako že dalj časa redni gostje najimenitnejših gledaliških festivalov in srečanj v Nemčiji, Italiji, Franciji in Južni Ameriki.

Cankarjev dom

Ljubljanski Cankarjev dom je največji kulturni in kongresni center v Sloveniji. Pod svojo streho gosti številne mednarodne prireditve in festivale.

gor Film

Slovenska filmska ustvarjalnost obsega približno 130 celovečernih igranih filmov in nekaj sto kratkometražnih dokumentarnih in igranih filmov. Za podporo nacionalni kinematografiji skrbi Filmski sklad Republike Slovenije , ustanovljen leta 1994. Od leta 1994 do leta 1999 je sklad podprl produkcijo 15 celovečernih, 15 kratkih in 9 dokumentarnih slovenskih filmov, sodeloval pa je tudi pri animiranih filmih in video projektih.
Mlada generacija slovenskih režiserjev navdušuje žirije na mednarodnih filmskih festivalih, v tujini pa se uveljavljajo tudi ustvarjalci video umetnosti.

gor Glasba

V Sloveniji poleg dveh opernih hiš in cele vrste kakovostnih instrumentalnih in vokalnih poustvarjalcev deluje pet poklicnih orkestrov, katerih nastope je v sezoni 1998/99 obiskalo 195 tisoč ljubiteljev glasbe. Med najpomembnejšimi izvajalci klasične glasbe sta orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenije, popularnejše žanre od konca druge svetovne vojne zastopa veliki Plesni orkester RTV Slovenije, med vokalnimi sestavi pa sta poleg profesionalnega pevskega zbora RTV hiše zunaj meja Slovenije znana Slovenski oktet in zbor Carmina Slovenica.
Poseben glasbeni fenomen so po vsem svetu znani utemeljitelji narodnozabavne glasbe Avseniki . V mednarodnem prostoru pa so še posebej odmevni nekateri slovenski sodobni skladatelji.
V moderne evropske tokove sta se po prvi svetovni vojni usmerila Marij Kogoj in Slavko Osterc, kasneje pa Marjan Kozina, Primož Ramovš, Uroš Rojko, Jani Golob, Vinko Globokar in Aldo Kumer, ki so slovenska dela predstavili širši evropski javnosti.
Med glasbenimi izvajalci so največji ugled dosegle pianistka Dubravka Tomšič, flavtistka Irena Grafenauer in mezzosopranistka Marjana Lipovšek, ki večinoma nastopajo v tujini.

gor Likovna umetnost

V Sloveniji je 45 stalnih galerij in več kot 800 občasnih razstavnih prostorov. Najpomembnejši sta Moderna galerija v Ljubljani s fondom 7.600 del in stalno zbirko slovenske umetnosti 20. stoletja, ter Narodna galerija z zbirko starejše slovenske likovne umetnosti in del starejših evropskih mojstrov.

gor Arhitektura

V slovenski kulturni dediščini ima posebno veljavo arhitektura in najznamenitejši slovenski arhitekt Jože Plečnik (1872-1957). V svojem neoklasicističnem slogu je med drugim obnovil dvorec Hradčani v Pragi, projektiral Zacherlovo hišo na Dunaju in postavil več zanimivih cerkva v Sloveniji in drugod. Ljubljana se ponaša tudi z njegovimi urbanističnimi preureditvami mesta.

gor Amaterska gledališka, glasbena in plesna dejavnost

Slovenska ameterska kulturna dejavnost je nekdaj vključevala preko 100 tisoč Slovencev, pretežno mladih. Sedaj ustvarja približno 1.700 kulturnih skupin, v glavnem pevskih zborov, glasbenih, gledaliških in lutkovnih skupin. Razvejana amaterska kultura omogoča živahno kulturno življenje tudi v najmanjših slovenskih krajih in na podeželju, kjer deluje približno 300 kulturnih domov.

gor Dogodki mednarodnega pomena

Kulturne prireditve kot so Mednarodni grafični bienale, vsakoletni Ljubljanski poletni festival , Festival Lent v Mariboru, festival plesnih umetnosti Exodos v Ljubljani, gledališko Borštnikovo srečanje v Mariboru, srečanje PEN na Bledu in srečanje pisateljev Vilenica so postale že tradicionalne in so odmevne tudi v tujini.
Maja in junija 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, od junija do septembra 2000 pa je v Ljubljani potekal evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3.