GOSPODARSTVO
Med najuspešnejšimi tranzicijskimi državami
Na poti v Ekonomsko in monetarno unijo
Stabilna rast bruto domačega proizvoda
Tuje naložbe in pokritost uvoza z izvozom
Gospodarska rast in naložbe
Aktivna politika zaposlovanja
Razvojno naravnan proračun
Bruto domači proizvod na prebivalca leta 2000: 9.105 USD
Rast bruto domačega proizvoda leta 2000: 4,6 %
Inflacija leta 2000: 8,9 %
Vrednost izvoza leta 2000: 10,7 milijard USD
Vrednost uvoza leta 2000: 11,3 milijard USD
Pokritost uvoza z izvozom leta 2000: 94,7 %
Brezposelnost leta 1999: 7 % (anketna stopnja brezposelnosti po metodologiji ILO)
Vir: Urad za makroekonomske analize in razvoj , maj 2000, Statistični urad Republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije
Med najuspešnejšimi tranzicijskimi državami
Pestra industrijska zgodovina, dolgoletna odprtost v svet ter urejena ekonomska politika države prispevajo k temu, da je Slovenija med najuspešnejšimi državami v tranziciji iz socialističnega v tržno gospodarstvo.
Slovenija ima stabilno rast bruto domačega proizvoda in se po podatkih Dun & Bradstreeta, ki računa deželno tveganje v tranzicijskih državah, uvršča med države z najmanjšo stopnjo tveganja.
Marca leta 2000 so strokovnjaki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v svojem poročilu pozitivno ocenili gospodarska gibanja v Sloveniji ter poudarili, da je ta zaradi uspešne fiskalne reforme že dosegla stopnjo razvitih zahodnih držav.
Na poti v Ekonomsko in monetarno unijo
Slovenija je kot prva med vsemi kandidatkami za vstop v Evropsko unijo pripravila Skupno oceno prednostnih nalog svoje srednjeročne ekonomske politike (Joint Assessment), po katerem naj bi do leta 2005 postala članica Ekonomske in monetarne unije. Na področju fiskalne politike je strateški cilj Slovenije približno uravnotežen proračun, k čemur naj bi pripomogel leta 1999 uveden davek na dodano vrednost, sprejeta reforma pokojninskega sistema, preobrazba sistema socialne varnosti in postopno znižanje subvencij na raven določil Evropske unije o državnih pomočeh. Pri dohodkovni politiki ima Slovenija že nekaj let umirjeno rast plač, ki zaostaja za povečevanjem produktivnosti dela. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so zmanjšali brezposelnost do ravni, ki je podobna kot v državah Evropske unije. Na področju mednarodnih ekonomskih odnosov Slovenija ohranja globalno trgovinsko orientacijo in razen s strateško najpomembnejšimi partnericami - državami članicami Evropske unije povečuje ekonomsko sodelovanje še posebej z državami CEFTA ter bivšimi jugoslovanskimi republikami.
Doslej izvedena privatizacija gospodarstva povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dobičkonosnost podjetij.
Stabilna rast bruto domačega proizvoda
Bruto domači proizvod je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije leta 1995 znašal 9,431 ameriških dolarjev na prebivalca, tri leta kasneje 9,847 ameriških dolarjev na prebivalca, v letu 2000 pa 9.105 ameriških dolarjev na prebivalca. Po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj, marca 2001, naj bi BDP na prebivalca leta 2001 dosegel 9.767 ameriških dolarjev. S tem se je Slovenija že približala in skoraj izenačila svoj BDP s članicami Evropske unije, kot sta na primer Grčija in Portugalska.
Leta 2000 je Slovenija dosegla 8,9-odstotno povprečno letno stopnjo inflacije. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za plačilni promet so slovenske gospodarske družbe leta 2000 zaključile z neto čistim dobičkom v znesku 117,5 milijonov tolarjev, kar je 2 milijona manj kot leta 1999.
|
|
Slovenski program izgradnje avtocest in drugih državnih cest naj bi bil dokončan do leta 2004. |
Tuje naložbe in pokritost uvoza z izvozom
Slovenska blagovna menjava je usmerjena v države Evropske unije, zlasti v Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Francijo. Ob tem pa so slovenski ekonomski odnosi vse bolj razvejani in ob povečevanju sodelovanja z obstoječimi partnerji usmerjeni v nove trge v Evropsko unijo, v ponovno sodelovanje z delom bivših jugoslovanskih trgov, v bistveno večjo prisotnost na trgih ZDA, nekaterih držav Sovjetske zveze in CEFTE.
Ob koncu leta 2000 so po podatkih Banke Slovenije tuje neposredne naložbe znašale skoraj 3 milijarde USD (2.907,3 milijonov USD). Največ naložb je bilo iz Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Češke, Velike Britanije, ZDA in Nizozemske.
Največji slovenski izvozniki (2000):
Revoz - proizvodnja in komercializacija avtomobilov
Gorenje - proizvodnja električnih gospodinjskih aparatov
Krka, Tovarna Zdravil - proizvodnja farmacevtskih izdelkov
Prevent - avtomobilske sedežne prevleke, delovna oblačila in rokavice
Lek - proizvodnja farmacevtskih in kemičnih izdelkov
Sava Tires - proizvodnja pnevmatik
Impol - proizvodnja aluminija
Mura - proizvodnja oblačil
Talum - proizvodnja aluminija
SŽAcroni - proizvodnja železa, jekla, ferozlitin
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
Največja slovenska podjetja po dobičku (2000)
Krka, Tovarna Zdravil - proizvodnja farmacevtskih izdelkov
Lek - proizvodnja farmacevtskih in kemičnih izdelkov
Telekom Slovenije - telekomunikacije
Geoplin - trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili
Mobilte - telekomunikacije
Poslovni system Mercator
Luka Koper - prekladanje, skladiščenje in druge pristaniške storitve
Gorenje - proizvodnja električnih gospodinjskih aparatov
ELES - prenos elektrike
Sava Tires - proizvodnja pnevmatik
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
Zakonodajne spremembe, ki so sprostile kapitalske tokove ter napovedi gospodarske rasti za Evropsko unijo in nekatere pomembne trgovinske partnerice obetajo v prihodnje ponovno nekoliko hitrejšo realno rast izvoza blaga, ob pričakovani umiritvi razmer na Balkanu pa tudi ponovno vsaj zmerno rast izvoza storitev.
Tuje povpraševanje bi tako v prihodnjih dveh letih ponovno postalo pomembnejši dejavnik gospodarske rasti Slovenije, ki bi po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj že v letu 2001 lahko dosegla 4,5 odstotno rast BDP.
Gospodarska rast in naložbe
Slovenija je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije leta 2000
dosegla 4,8 odstotno gospodarsko rast, kar je za okoli polovico odstotne točke manj kot leta 1999. Struktura rasti BDP se je leta 2000 spremenila, saj se je domača potrošnja umirila in zaostala za rastjo BDP. Po poročilu IMAD je leta 2000 gospodarsko rast spodbudilo tuje povpraševanje, ki je bilo po izračunih SURS v primerjavi z leto 1999 višje za 12,4 odstotka. Na inflacijo, ki je leta 2000 v Sloveniji po analizi IMAD znašala 8,9 odstotka, 2,7 odstotni točki več kot leta 1999, so najbolj vplivale rasti cen naftnih derivatov na svetovnem trgu, ki so na rast slovenske inflacije vplivale 32,4 odstotno. Poleg cen naftnih derivatov so na inflacijo vplivala še krepitev ameriškega dolarja in naraščajoča inflacija v EU.IMAD napoveduje, da bo inflacija konec leta 2001 znašala 7,8% in predvideva, da bo vpliv tujega in domačega povpraševanja na gospodarsko rast v letu 2001 bolj izenačen. Kljub krepitvi domačega povpraševanja, bo tuje povpraševanje ohranilo glavno vlogo gospodarske rasti.
Cena življenjskih potrebščin, so leta 2000 v Sloveniji zrasle za 3,4-krat več kot v državah EU, medtem, ko so se cene industrijskih proizvodov zvišale za 17 odstotkov, več kot v EU in so bile povprečne za 7,6% višje kot leta 1999.
Aktivna politika zaposlovanja
Med dvema milijonoma prebivalcev Slovenije je bilo maja 2000 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije že 959.000 aktivnih prebivalcev, kamor sodijo tudi registrirani brezposelni. Anketna brezposelnost po metodologiji ILO pa anketi Statističnega urada RS je 2000 znašala 7%. Slovenija ima za trg dela pripravljeno Strategijo dolgoročnega razvoja do leta 2006, probleme brezposelnosti pa rešuje tudi nacionalni akcijski program zaposlovanja z leti 2000 in 2001.
Zaposleni v Sloveniji so v letu 2000 po podatkih Statističnega urada RS imeli povprečno mesečno bruto plačo 191.669 tolarjev.
Razvojno naravnan proračun
Prihodki slovenskega proračuna za leto 2001, ki ga je Državni zbor RS sprejel aprila, bodo znašali 1160,7 milijarde tolarjev, odhodki pa 1210,4. Tako bo proračunski primanjkljaj dosegel 50,4 milijarde tolarjev, kar pomeni odstotek bruto družbenega proizvoda.