GOSPODARSKE PANOGE
Samosvoja tradicija
Zasebno podjetništvo
Trgovina
S standardi dokazana prilagodljivost
Gradbeništvo
Energija
Kmetijstvo in gozdarstvo
Pomen turizma za devizne prilive države
Banke in vrednostni papirji
Promet in zveze
Število vseh poslovnih subjektov v Sloveniji v letu 1999: 145.602
Struktura dodane vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih za leto 1998 (v odstotkih)
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo - 3,6
Rudarstvo - 1,1
Predelovalne dejavnosti - 27,3
Oskrba z elektriko, plinom in vodo - 3,0
Gradbeništvo - 6,1
Trgovina in popravila motornih vozil - 11,5
Gostinstvo - 2,9
Promet, skladiščenje in zveze - 8,1
Finančno posredništvo - 4,3
Nepremičnine, najem in poslovne storitve - 12,0
Javna uprava, obvezno socialno zavarovanje - 5,7
Izobraževanje - 5,6
Zdravstvo in socialno skrbstvo - 5,4
Druge javne, skupne in osebne storitve - 3,5
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Samosvoja tradicija
V zadnjem stoletju je Slovenija doživela številne spremembe gospodarskega sistema.
Kljub pretežno agrarni naravi dežele, je Slovenija ves čas imela stik s svetom in z novostmi. Prva parna lokomotiva je pripeljala v Ljubljano leta 1849, leta 1890 je slovenska prestolnica dobila vodovod. Prvi radio je pozdravil Slovence leta 1928. Februarja leta 1931 so začeli v Ljubljani graditi najvišjo stavbo v takratni kraljevini Jugoslaviji - ljubljanski nebotičnik arhitekta Vladimirja Šubica. Pred drugo svetovno vojno so bile v Sloveniji najpomembnejše kovinska in strojna, tekstilna in oblačilna ter lesna industrija, v desetletjih po drugi svetovni vojni pa je poleg kovinske industrije in strojegradnje k družbenemu proizvodu največ prispevala proizvodnja prometnih sredstev, ki je imela tudi največji delež zaposlenih.
Današnja samostojna Slovenija je usmerjena v razvoj in tržno gospodarstvo.
Zasebno podjetništvo
Danes je v Sloveniji največ gospodarskih družb povezanih s trgovino, sledijo ji nepremičnine, predelovalne dejavnosti, najem, poslovne storitve, gradbeništvo ter promet, skladiščenje in zveze. Po obliki lastnine prevladujejo zasebna podjetja, po poreklu pa družbe z domačim kapitalom.
Trgovina
S trgovino na drobno se je leta 1999 po podatkih Statističnega urada v Sloveniji ukvarjalo 9.357, s trgovino na drobno pa 6.959 podjetij in drugih organizacij, ki so skupaj zaposlovale 97.741 ljudi. V letu 1999 so v gospodarskih družbah trgovinske dejavnosti prodali za 3.656 milijard blaga. V Sloveniji je bilo tega leta okoli 17.199 prodajaln ali ena na 116 prebivalcev.
Na slovenskem trgu že deluje nekaj tujih trgovskih družb. Vstop pa napovedujejo še nove.
S standardi dokazana prilagodljivost
Uspešna slovenska podjetja so se izvozni naravnanosti prilagodila zlasti z višjo kakovostjo in z vsemi ukrepi za poslovanje po evropskih standardih.
Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je do konca novembra 2001 certifikat kakovosti skupine ISO 9000 pridobilo 890 slovenskih podjetij.
Gradbeništvo
Gradbeništvo je ena močnejših gospodarskih panog v Sloveniji predvsem na račun izgradnje cest, ponovno pa je oživela tudi stanovanjska gradnja.
Energija
V letu 1999 je Slovenija po podatkih SURS proizvedla 13.261 (GWh) gigawatnih ur električne energije. Končna poraba električne energije je leta 1999 v Sloveniji znašala 10.432 GWh, kar je manj kot znaša slovenska proizvodnja, zato je Slovenija v tem letu izvozila 1.934 GWh električne energije.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 1999 v Sloveniji 343 kmetijskih podjetij, družb in zadrug, ki so zaposlovale 7.855 ljudi, med katerimi je bilo 1.934 strokovnjakov. Po vzorčnem popisu leta 1999 so kmetijska podjetja in družinske kmetije imele v uporabi 500.383 hektarov kmetijskih zemljišč. Med glavne kmetijske pridelke sodijo pšenica, koruza in ječmen.
Kmetijska podjetja in zadruge imajo tudi visok hektarski donos koruze za siliranje, sladkorne pese, krompirja in lucerne ter jabolk in hrušk.
V letu 1999 je imela Slovenija 1.115.661 hektarov gozdov z letnim prirastkom 6.248 milijonov kubičnih metrov.
Pomen turizma za devizne prilive države
Turizem pomeni v Sloveniji eno največjih gospodarskih priložnosti, ki ustvarja dodatni tuji trg za prodajo slovenskih izdelkov in storitev. Slovenski devizni priliv od turizma je leta 2000 po podatkih Slovenske turistične organizacije znašal 959.000.000 ameriških dolarjev. Leta 2000je Slovenijo obiskalo 1.957.116 domačih in tujih turistov (delež tujih je bil 56%), ki so opravili 6.718.998 turističnih prenočitev (delež tujih prenočitev je bil 45,3 odstoten). Po številu prenočitev vodijo štirje primarni trgi: Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška, sledijo pa Velika Britanija, Nizozemska in Rusija.
Banke in vrednostni papirji
Med vsemi slovenskimi poslovnimi subjekti je bilo konce leta 1998 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije poleg centralne Banke Slovenije še 31 bank, 108 hranilnic in drugih finančnih organizacij, 45 investicijskih družb ter 12 zavarovalnic. Ob koncu leta 2000 je bilo na Ljubljansko borzo uvrščenih 267 papirjev 225 izdajateljev (podjetij, države, občin).
Leta 2000 je skupni vrednostni obseg prometa na borzi znašal 269.6 milijarde tolarjev in je bil za 1,5 odstotka višji kot leta 1999.
Promet in zveze
Leta 1999 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije slovenskem prometu prepeljanih 259.720.000 potnikov in 104.585.000 ton blaga. Slovenske železnice, ki so leta 2001 imele po državi speljanih 1.225 km železniških prog, so 1999 prepeljale 13.756.000 potnikov in 14.226.000 ton blaga. V letu 1998 so slovenska pristanišča opravila za 8.412.000 ton notranjega in mednarodnega blagovnega prometa. V Slovenijo je priplulo 2.199 ladij.
|
|
Luka Koper je pomembno pristanišče za Avstrijo, južno Nemčijo in srednjeevropske države. |
Istega leta je stopnja motorizacije dosegla 1 motorno vozilo na 2,5 prebivalca. Celotno cestno omrežje ima okoli 17.793 tisoč kilometrov cest.
V letu 1997 je število GSM mobilnih telefonov že preseglo število analognih mobilnih telefonov, skupaj jih je bilo okoli 100.000. Ob začetku leta 2000 je omrežji slovenskih operaterjev mobilne telefonije uporabljala okoli tretjina prebivalcev.