DRŽAVNA UREDITEV
Ustava
Predsednik republike
Državni zbor
Državni svet
Vlada
Predsednik vlade
Sodstvo
Ustavno sodišče
Državno tožilstvo
Varuh človekovih pravic
Lokalna samouprava
Državni simboli in nacionalna valuta
Predsednik republike: Milan Kučan
Predsednik vlade: dr. Janez Drnovšek
Vlada: predsednik vlade, 14 resornih ministrov, 1 minister brez resorja
Državni zbor: 90 poslancev (88 izvoljenih predstavnikov parlamentarnih strank, ter po en poslanec italijanske in madžarske narodnostne skupnosti).
Državni svet: 40 izvoljenih predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, negospodarskih dejavnosti in lokalnih interesov
Ustava
"Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe" je zapisano v Ustavi Republike Slovenije, ki jo je skupščina sprejela 23. decembra 1991. Z ustavo je bila postavljena osnova pravnega sistema v Republiki Sloveniji, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Ustavo, najvišji zakonski akt države je mogoče spremeniti na predlog dvajsetih poslancev državnega zbora, vlade ali najmanj trideset tisoč volivcev, o predlogu pa odloča državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Predlog sprememb ustave morajo potrditi volivci na referendumu, če to zahteva najmanj trideset poslancev.
Predsednik republike
Po ustavi predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednik je izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.
Državni zbor
Državni zbor je najvišji zakonodajni organ v Sloveniji, ki ga sestavlja 90 poslancev, izvoljenih na neposrednih in tajnih volitvah po proporcionalnem volilnem sistemu.
|
|
V stavbi slovenskega parlamenta na Šubičevi ulici v Ljubljani delujeta Državni zbor in Državni svet Republike Slovenije. |
Državni zbor odloča tudi o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja ter uporabi obrambnih sil.
Državni svet
Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Ima 40 članov.
Člani državnega sveta se volijo za dobo pet let, volijo pa jih interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti po volilnih telesih, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti.
Državni svet ima posvetovalno vlogo.
Vlada
Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave.
Vlada v skladu z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi akti državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države.
Vlada ima 16 članov. Poleg predsednika vlade jo sestavlja 14 ministrov in en minister brez resorja.
Sedanjo vladno koalicijo sestavljajo Liberalna Demokracija Slovenije, Združena lista socialnih demokratov, SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev Slovenije.
Predsednik vlade
Predsednik vlade je izvoljen na tajnem glasovanju z večino glasov poslancev državnega zbora na predlog predsednika republike. Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politične in upravne usmeritve ter usklajuje delo ministrov.
Predlaga tudi ministre, ki jih imenuje in razrešuje Državni zbor. Prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Republike Slovenije je bil Lojze Peterle, ki je vodil vlado času od 1990 do 1992. V tem obdobju je Slovenija dosegla neodvisnost in mednarodno priznanje, uvedla nacionalno valuto in začela z reformami na gospodarskem in socialnem področju. Njegov naslednik dr. Janez Drnovšek je bil predsednik vlade od aprila 1992 do aprila 2000.
3. maja 2000 je bil izvoljen za predsednika vlade dr. Andrej Bajuk, ki je vlado vodil do 30. novembra 2000. Po državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 pa je bil v državnem zboru 16. novembra 2000 ponovno izvoljen na mesto predsednika vlade dr. Janez Drnovšek.
Sodstvo
Po ustavi so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, pri tem pa vezani na ustavo in zakone. Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča s splošno pristojnostjo ter specializirana sodišča, ustanovljena za zadeve z določenih pravnih področij. Najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti v Republiki Sloveniji je ustavno sodišče.
Okrajna sodišča (44), okrožna sodišča (11), višja sodišča (4) in Vrhovno sodišče Republike Slovenije so sodišča s splošno pristojnostjo.
Poleg sodišč s splošno pristojnostjo delujejo v Sloveniji 4 delovna in 1 socialno sodišče.
Ustavno sodišče
Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sestavlja ga devet sodnikov - pravnih strokovnjakov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor v enkratnem mandatu za dobo devetih let. V razmerju do drugih državnih organov je ustavno sodišče samostojno in neodvisno, njegove odločbe pa so obvezujoče. Ustavno sodišče med drugim odloča o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča.
Državno tožilstvo
Državni tožilci izvajajo pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, pri tem pa vlagajo in zastopajo kazenske obtožbe v kazenskem postopku.
V Sloveniji deluje 11 okrožnih državnih tožilstev, 4 višja državna tožilstva in Državno tožilstvo Republike Slovenije.
Varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic (ombudsman) skrbi za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil.
Varuha človekovih pravic izvoli državni zbor na predlog predsednika republike za dobo šestih let, pri svojem delu pa je neodvisen in samostojen.
Lokalna samouprava
Občina kot temeljna samoupravna lokalna skupnost obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev, v njenih okvirih pa se lahko ustanovijo tudi krajevne, vaške ali četrtne skupnosti.
Po zadnjih lokalnih volitvah leta 1998 je v Sloveniji 192 občin, od tega 11 s statusom mestne občine.
Najvišji organ odločanja v občini je občinski svet, ki ga volijo občani na neposrednih volitvah. Na neposrednih volitvah volijo tudi župana.
Državni simboli in nacionalna valuta
Zastava
Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Tribarvna zastava se je pojavila že v času pomladi narodov leta 1848, oblikovana pa je na podlagi zastave dežele Kranjske, ki se je uporabljala v letih 1848 do 1918. Odločitev o sedanji ustavi je sprejel parlament ob razglasitvi slovenske samostojnosti 25. junija 1991.
Grb
Grb Slovenije ima obliko ščita. Tako kot pri zastavi so tudi pri grbu uporabljene nacionalne barve Kranjske. Uporabljeni so simboli Celjskih grofov ter Triglav kot simbol slovenstva. Grb je oblikoval kipar Marko Pogačnik.
Kot himna Republike Slovenije se uporablja sedma kitica Zdravljice - daljše pesmi Franceta Prešerna (1800-1849), ki jo je kot zborovsko pesem že pred desetletji uglasbil Stanko Premrl (1880-1965).
Del pesmi, ki se uporablja kot slovenska himna, govori o enakopravnem in miroljubnem sožitju velikih in malih narodov sveta.
Denarna enota
Slovenska nacionalna valuta je slovenski tolar z mednarodno oznako SIT, ki se deli na 100 stotinov. Slovenske bankovce in kovance sta oblikovala Miljenko Licul in Zvone Kosovelj, kovance pa je modeliral kipar Janez Boljka. Na bankovcih so portreti znanih Slovencev, ki jih je naslikal Rudi Španzel. Na bankovcih za 10, 20, 50, 100, 200, 500, 1.000,. 5.000 in 10.000 tolarjev si sledijo protestant Primož Trubar, polihistor Janez Vajkard Valvasor, matematik Jurij Vega, slikar Rihard Jakopič, skladatelj Jacobus Gallus, arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, slikarka Ivana Kobilica in pisatelj Ivan Cankar.
Na tolarskih kovancih za 1, 2, 5 in 10 tolarjev ter za 10, 20 in 50 stotinov so reliefno upodobljene naslednje živali: proteus, sova, čebela, postrv, lastovka, kozorog in konj.