|
DEŽELA IN LJUDJE Ozemlje in lega Prebivalstvo Manjšine v Sloveniji, Slovenci v zamejstvu Jezik Svoboda veroizpovedi Ljudje in njihove navade Površina: 20.273 km2 površine Dolžina mej: 1.334 km z Avstrijo: 330 km z Italijo: 232 km z Madžarsko: 102 km s Hrvaško: 670 km Dolžina morske obale: 46,6 km Število prebivalcev: 1.965.986 (popis 1991) Gostota poseljenosti: 97 prebivalcev na km2 Narodnosti (popis 1991): Slovenci 1.727.018 Italijani 3.064 Madžari 8.503 ostali: 227.401 Jezik: slovenščina, na področjih narodnostnih manjšin tudi italijanščina in madžarščina Vir: Statistični urad Republike Slovenije Slovenija se s svojimi 20.273 kvadratnimi kilometri površine razteza med Alpami, Jadranom in Panonsko nižino. Kljub geografski majhnosti se na njenem ozemlju stikajo različni svetovi: alpski in mediteranski, panonski in dinarski; z vsemi svojimi značilnostmi in posebnostmi. V osrčju Evrope, med Avstrijo na severu, Italijo na zahodu, Madžarsko na vzhodu in Hrvaško na jugu, je Slovenija od nekdaj stičišče evropskih poti. Slovenija ima 1.965.986 prebivalcev, kar 87,9 odstotkov je Slovencev. Uradni jezik je slovenščina. Slovenska prestolnica Ljubljana je največje mesto in hkrati tudi politično, upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče Slovenije. Ljubljana ima več tisoč let dolgo zgodovino. Najdišča iz bronaste dobe dokazujejo že 2000 let pr.n.š. koliščarske naselbine. Mesto ima tudi bogato srednjeveško dediščino ter številne renesančne, baročne in secesijske zgradbe. Dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki je mestu dodal nov videz v stilu modernizma, neoklasicizma in secesije pa so še posebej znamenita. V Ljubljani je cela vrsta muzejev, galerij, gledališč in drugih kulturnih ustanov, mesto je tudi prizorišče mnogih prireditev mednarodnega pomena.
Že od najzgodnejših poselitev v 6. stoletju so se Slovenci neprestano borili za svoj življenjski prostor z germanskimi, romanskimi, madžarskimi in drugimi slovanskimi narodi. Pri tem so izgubili velik del ozemlja - od tod avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Enako pa obstajata avtohtoni narodni skupnosti Italijanov in Madžarov v Sloveniji. Slovenska ustava manjšinama zagotavlja temeljne in posebne pravice. Na narodnostno mešanih območjih je zagotovljena dvojezičnost. Slovenščina je južnoslovanski jezik, ki ga govori le 2 milijona ljudi. Kljub različnim vplivom je ohranil svoje posebnosti. Največja med njimi je gotovo dvojina. Včasih je dvojino imelo več jezikov, danes pa je ohranjena že zelo redko. Najstarejši znani zapis v slovenskem jeziku so Brižinski spomeniki, ki so nastali v drugi polovici 10. stoletja. Prva slovenska knjiga pa izvira iz leta 1550. V Sloveniji je zagotovljena svoboda verskega življenja oziroma svoboda veroizpovedi. Po podatkih javnomnenjskih raziskav je med Slovenci največ katoličanov (okoli 70 odstotkov). V Sloveniji pa je registriranih še okoli 30 drugih verskih skupnosti, duhovnih skupin, društev in združenj. Med najstarejše in avtohtone sodi tudi evangeličanska cerkev, najbolj razširjena na vzhodnem delu Slovenije. Število prebivalcev Slovenije se počasi zmanjšuje. Toda rojeni otroci imajo ob rojstvu dobre perspektive - umrljivost dojenčkov je med najnižjimi v Evropi in v svetu (4,8 na 1000 živorojenih). Pričakovana življenjska doba znaša za moške 70.79 let in za ženske 78.25 let. Stopnja pismenosti je v Sloveniji skoraj stoodstotna (99,6 odstotka). |