Vzpostavitev diplomatskih odnosov
Združene države Amerike so Republiko Slovenijo priznale 7. aprila 1992, 11. avgusta 1992 pa sta državi vzpostavili diplomatske odnose.
Veleposlaništvo RS v Washingtonu je bilo uradno odprto 21. avgusta 1992. Prvi veleposlanik RS v ZDA je bil dr. Ernest Petrič, sedanji veleposlanik pa je dr. Davorin Kračun.
Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani je 25. avgusta 1992 odprl takratni odpravnik poslov in kasnejši veleposlanik Allan Wendt. Drugi ameriški veleposlanik Victor Jackovich je akreditivna pisma oddal 14. septembra 1995, mandat pa je zaključil februarja 1998. Nova veleposlanica ZDA v RS je Nancy Halliday Ely-Raphel, ki je poverilna pisma predala 2. septembra 1998.
RS ima v ZDA generalna konzulata v New Yorku in Clevelandu (Ohio, Illinois, Minnesota, Colorado). Poleg tega ima RS v ZDA generalni častni konzulat v Los Angelesu ter častne konzulate v Houstonu, Atlanti, Denverju in Minneapolisu.

Vizumi
Oktobra 1997 so ZDA vključile Slovenijo v skupino 26 držav za katere velja "Visa Waiver Program", po katerem slovenski državljani ne potrebujejo turističnih ali poslovnih viz za čas bivanja v ZDA, ki ne presega 90 dni.

Dvostranski odnosi med državama se uspešno razvijajo na vseh področjih. Kandidiranje Slovenije za sprejem v NATO v prvem krogu širitve je močno povečalo prepoznavnost Slovenije v ameriškem establišmentu. V tem času se je še dodatno povečalo tudi zanimanje ameriške administracije za navezavo odprtega političnega dialoga med državama. Slednje med drugim ilustrira tudi porast bilateralnih srečanj na visokem in najvišjem nivoju v zadnjem obdobju. Ameriški Senat je 23. junija 2000 izglasoval Resolucijo ob 10. obletnici demokracije v Sloveniji, v kateri je RS pohvaljena za partnerstvo z ZDA in NATO. V DZ je bila marca 1994 prvič oblikovana Skupina prijateljstva z ZDA. Sedanja je bila imenovana 1. junija 2001, ki jo vodi Jelko Kacin.

Pomembnejši obiski slovenskih predstavnikov v ZDA

v času od 25.do 30.marca 1994 je bil na obisku v ZDA predsednik republike Milan Kučan,

predsednik vlade dr. Janez Drnovšek se je 22. oktobra 1995 v Misiji ZDA v New Yorku srečal s predsednikom ZDA B. Clintonom,

predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je bil v času med 8. in 10. majem 1996 na delovnem obisku v Washingtonu. Sprejel ga je podpredsednik ZDA Albert Gore; podpisala sta Sporazum o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin. Z dr. W. Perryjem, obrambnim sekretarjem ZDA, sta podpisala Sporazum o varovanju zaupnih vojaških podatkov.

v času od 2. do 7. maja 1997 je bil na delovnem obisku v ZDA predsednik vlade dr. J. Drnovšek. V Washingtonu se je srečal z državnim sekretarjem za obrambo W. Cohenom, svetovalcem predsednika ZDA za nacionalno varnost S. Bergerjem in namestnikom državne sekretarke ZDA Strobe Talbottom.

Predsednika vlade dr. J. Drnovška je 24. maja 1997 na pogovor sprejela državna sekretarka ZDA Madeleine K. Albright.

dne 22. septembra 1997 sta se v New Yorku sestala predsednik RS M. Kučan in predsednik ZDA B. Clinton.

Predsednik vlade dr. Drnovšek je od 3. do 5. novembra 1998 bil na delovnem obisku v ZDA. Srečal se je s predsednikom Billom Clintonom, državno sekretarko Madeleine K. Albright in drugimi vidnejšimi ameriškimi političnimi predstavniki.

Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je bil na delovnem obisku v ZDA od 26. do 30. marca 2001.

Predsednik RS Milan Kučan je bil v ZDA (Pensilvanija in Ohio) 12. in 13. maja 2001.

Pregled pomembnejših obiskov predstavnikov ZDA v Sloveniji

dne 6. septembra 1994 je bil v Ljubljani na obisku pomočnik državnega sekretarja Richard Holbrooke,

v času med 16. in 17. septembrom 1995 je bil na uradnem obisku v Sloveniji ameriški sekretar za obrambo William Perry,

na obisku v Sloveniji je bil dne 28. marca 1997 podpredsednik senatnega zunanje političnega odbora senator Joseph Biden,

v času med 24. in 27. majem 1997 je Slovenijo obiskalo 11 članov Predstavniškega doma Kongresa ZDA,

dne 12. julija 1997 je bila na delovnem obisku v Sloveniji državna sekretarka ZDA Madeleine Korbel Albright,

dne 16. marca 1998 je Ljubljano obiskal namestnik državne sekretarke Strobe Talbott,

predsednik ZDA W. J. Clinton je 21. in 22. junija 1999 v okviru evropske turneje obiskal Slovenijo (sogostitelja predsednik RS M. Kučan in predsednik Vlade RS dr. J. Drnovšek).

Aktivnosti Slovenije v JVE, v katerih sodelujejo ZDA

Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo

SECI - Southeastern European Cooperative Initiative

Mednarodna ustanova-fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min. Ameriški Kongres je junija 1998 odobril 28 mio USD za slovenski projekt razminiranja. Slovenija si prizadeva, da bi odobril novo tranšo finančnih sredstev, kar bi zagotovilo nemoteno nadaljnje delo ITF.

Članstvo RS v OECD
Slovenija je ZDA zaprosila za pomoč pri včlanjevanju v OECD. ZDA so RS podprle pri pridobitvi članstva v OECD "Working group on Bribery in International Business Transactions" zaradi vloge pomembnega regionalnega igralca.

Sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju
Sodelovanje med državama na tem področju je zelo dobro in ima ustrezno pravno osnovo. Izvajanje se preverja na letnih sestankih bilateralne delovne skupine. Od začetka sodelovanja pa do konca septembra 1998 je bilo realiziranih približno 300 aktivnosti.

PROGRAM "VOJSKA - VOJSKI" (Joint Contact Team Program, JCTP)
Prva oblika obrambnega sodelovanja je nastala l. 1992. Program poteka pod okriljem evropskega poveljstva OS ZDA (EUCOM - Stuttgart). Slovenija je program začela izvajati novembra 1993. Za državo partnerico je bila Sloveniji dodeljena država Colorado s svojo Narodno gardo (Colorado National Guard). Program izrecno prepoveduje: urjenje enot SV, storitve SV, oskrbo z opremo in plačevanje stroškov za sodelovanje na vajah.

PROGRAM IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA (International Military Education and Training) RS sodeluje v programu od l. 1993. Program omogoča šolanje slovenskih častnikov v ZDA.

Sodelovanje v znanosti in tehnologiji
Sodelovanje ureja sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je bil podpisan 21.6.1999. ZDA predstavljajo enega od najpomembnejših slovenskih partnerjev za sodelovanje na tem področju. Državi sta ustanovili Skupni sklad za spodbujanje in podporo znanstveno-tehnoloških dejavnosti.

Sodelovanje v izobraževanju
Omogoča recipročno izmenjavo podiplomskih in podoktorskih štipendij med obema državama. Na ameriški strani je sedež Fulbrightovega programa v USIA, v Sloveniji pa za vse ameriške štipendiste na obeh slovenskih univerzah skrbi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Maja 1996 je bil podpisan tudi Sporazum med Vlado RS in Vlado ZDA o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin.

Slovenska skupnost v ZDA
Slovenci so se množično naseljevali v ZDA že v prejšnjem stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja. Po letu 1945 se je naselili nov val priseljencev, predvsem političnih emigrantov in pozneje še ekonomskih. Od začetka stoletja pa do danes se je podoba slovenske etnične skupnosti precej spremenila. Še v začetku tega stoletja so v Sloveniji rojeni izseljenci predstavljali večino te skupnosti. Do danes pa so vodilno vlogo prevzele tamkaj rojene generacije. V Ameriki rojeni potomci izseljencev predstavljajo 90 odstotkov slovenske izseljenske skupnosti.

Po zadnjem štetju leta 1990 se je 124.437 oseb opredelilo, da so slovenskega porekla. Slovenska narodna zavest se je z osamosvojitvijo Slovenije 1991 močno povečala. Tri četrtine Slovencev živi v šestih zveznih državah in sicer v Ohiu (49.598), Pennsylavniji (14.584), Illinoisu (11.743), Minnesoti (6.614), Wisconsinu (6.478) in Kaliforniji. Najmanj pa jih je v Severni in Južni Dakoti (22).