Ljubljana, 06. junija (STA) - Dnevni red prvega srečanja ruskega in ameriškega predsednika, Vladimirja Putina in Georgea Busha, ki bo 16. junija v Sloveniji, je še odprt, vendar pa bo po besedah ruskega veleposlanika v Sloveniji Tigrana Karahanova pomembno mesto v pogovorih zagotovo posvečeno vprašanju strateške stabilnosti in globalne varnosti in s tem povezani ohranitvi sporazuma o protiraketnih izstrelkih (ABM) iz leta 1972, ki je, kot je poudaril, že 30 let temelj strateške stabilnosti v svetu. "Računamo, da bi lahko pri tem vprašanju prišlo do premikov," je v pogovoru za STA povedal Karahanov. Na srečanju bi lahko odprli tudi temo širitve zveze NATO. Karahanov je ob tem ponovil negativno rusko stališče do tega vprašanja. Rusija na odločitev o širitvi sicer nima pravice veta, vendar meni, da bi morali biti pri sprejemanju odločitve o širitvi upoštevani tudi njeni interesi, je poudaril.

Karahanov je izrazil zadovoljstvo, da bo srečanje predsednika Putina in Busha v Ljubljani. "Za vsakega veleposlanika je to velika čast," je poudaril, ob tem pa izrazil prepričanje, da enako misli tudi veleposlanica ZDA v Sloveniji Nancy Ely-Raphel. Sicer je poudaril, da v pripravah na srečanje z ameriško kolegico tesno sodelujeta in si želita, da bi bile vzpostavljene najugodnejše razmere za izvedbo srečanja. Karahanov je ob tem pohvalil delo organizacijskega odbora, ki ga vodi slovenski notranji minister Rado Bohinc. Velik del priprav pa je še pred nami, je poudaril.

Izbor Slovenije za kraj prvega srečanja predsednikov Putina in Busha je po besedah Karahanova nedvomno priznanje dosežkom slovenske zunanje politike in priznanje prizadevanjem Slovenije, ki je v desetih letih samostojnosti postala ena najbolje stoječih držav v Srednji Evropi. Izbor Slovenije je bila skupna odločitev Moskve in Washingtona oziroma predsednikov Putina in Busha, z ruskega stališča pa je pomembno tudi dejstvo, da se v zadnjem času slovensko-ruski odnosi dobro razvijajo na vseh področjih. K temu razvoju sta nedvomno pripomogli srečanji predsednika Putina in slovenskega premiera Janeza Drnovška februarja v avstrijskem St. Antonu in marca v Moskvi. Dobro se razvijajo tudi dvostranski gospodarski odnosi: blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo je lani znašala okrog 500 milijonov dolarjev, Putin in Drnovšek pa sta si zadala cilj, da bi se povečala na milijardo dolarjev.

Rusija ima do Slovenije veliko spoštovanje, je poudaril Karahanov in ob tem navedel besede predsednika Putina v St. Antonu: "Rusija daje velik pomen razvoju dobrih odnosov z veliko Slovenijo." Velikost držav namreč ni povezana s številom prebivalcev ali velikostjo njenega ozemlja, ampak z veličino naroda in njegovih dejanj, je poudaril ruski veleposlanik. "Zagotovo bo srečanje popeljalo Slovenijo v vrh zgodovine. Utegne se zgoditi, da bodo čez petnajst ali dvajset let študentje po vsem svetu dobili izpitno vprašanje, kje je bilo zgodovinsko srečanje, od katerega je bila odvisna usoda strateške stabilnosti v svetu prihodnjih desetletij. Prepričan sem, da bi s ponosom odgovorili, da je bilo to 16. junija 2001 v Sloveniji," je povedal Karahanov.

Ruski veleposlanik je pozdravil nedavno izjavo premiera Drnovška, da bi morala imeti Rusija dolgoročno možnost članstva v Evropski uniji in zvezi NATO. Rusija po njegovih besedah daje velik pomen sodelovanju z Evropo, ki je ena njenih največjih trgovinskih partneric, v zadnjem času pa je bil na tem področju dosežen velik napredek, tako na politični kot na gospodarski ravni. Karahanov je tudi poudaril, da je v zadnjem času prišlo do otoplitve odnosov med Rusijo in zvezo NATO, in po njegovem prepričanju se bodo dobri odnosi nadaljevali. "Vendar pa je to sodelovanje v veliki meri odvisno od tega, kakšno politiko bo NATO izvajal do Rusije v prihodnje in če bo pri tem upošteval interese Rusije," je poudaril Karahanov. Spomnil je, da je predsednik Putin ob več priložnostih nakazal na možnost članstva Rusije v zvezi NATO, na kar pa se je Zahod odzval precej mlačno. Možnost ruskega članstva v zavezništvu je omenjal že nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin, vendar pod pogojem, če bi se NATO iz vojaško-politične spremenil v politično organizacijo.

Karahanov je izrazil upanje, da se bo ruski predsednik Putin med obiskom v Sloveniji srečal tudi s slovenskim vodstvom, kar bi še prispevalo k nadaljnjemu razvoju pozitivnih odnosov med državama. Ob tem je spomnil na vrsto dvostranskih stikov v letošnjem letu: Slovenijo so obiskali predsednik dume Genadij Seleznjov, predsednik računskega sodišča Sergej Stepašin in guverner Moskovske pokrajine Boris Gromov, v Moskvi pa sta bila slovenski notranji in pravosodni minister, Rade Bohinc in Ivo Bizjak. V začetku julija bo v Moskvo odpotoval zunanji minister Dimitrij Rupel, konec julija pa bo Slovenijo obiskal vodja oddelka za zunanje zadeve ruske pravoslavne cerkve, metropolit Smolenska in Kaliningrada Kiril, ki se bo udeležil slovesnosti ob 85. obletnici ruske kapelice na Vršiču.

V Sloveniji bo poleg tega 1. septembra povratna tekma med Slovenijo in Rusijo za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo. "Slovenskim in ruskim navijačem želim, da bi tako Slovenija kot Rusija zasedli prvi dve mesti v svoji skupini in se uvrstili na svetovno prvenstvo," je v pogovoru za STA še poudaril Karahanov.