Odločil sem se za kratko tiskovno konferenco po seji vlade, na kateri smo razpravljali o pripravah na vrhunsko srečanje ameriškega predsednika Busha in ruskega predsednika Putina. Ob tem vsekakor izjemno pomembnem dogodku bi želel povedati nekaj svojih misli, mnenj in vam seveda dati tudi priložnost za kakšno vprašanje.

Kot prvo je to srečanje za Slovenijo zelo pomembna priložnost za njeno večjo razvidnost na svetovnem zemljevidu, kot drugo ali morda celo pomembnejše kot prvo, pa mislim, da je to priznanje Sloveniji za njen dosedanji razvoj. Priznanje njeni stabilnosti, njeni vlogi v mednarodni politiki, pa tudi priznanje načinu, kako vodimo zunanjo politiko v zadnjih letih, morda kar v celem desetletju. Slovenija se je vedno zavzemala za politiko dialoga, aktivno se je vključevala v razreševanje mednarodnih kriznih vprašanj, sodelovala pri tem z mednarodno skupnostjo. V tem primeru je seveda pomembno, da smo v zadnjem desetletju razvili tradicionalno dobre odnose z ZDA. Postopno so ti odnosi postali tesni, prijateljski. O tem pričajo številna srečanja na vseh ravneh, nenazadnje tudi obisk predsednika Clintona. Z njim sem imel vrsto srečanj v Beli hiši. V zadnjih mesecih smo zelo intenzivirali naše odnose tudi z Rusijo. Potem, ko so skozi desetletja ti odnosi obstajali predvsem na gospodarskem področju, smo v zadnjih mesecih poglobili tudi politični dialog z Rusijo in mislim, da je ključni element za izbor Slovenije, kot gostiteljice takšnega srečanja, dejstvo, da smo sprejemljivi za obe strani. Tukaj ne gre za kakšno naključnost, kot slišimo tu in tam. Gre predvsem za dejstvo, da je naša politika takšna, da smo sprejemljivi tako za ameriško kot za rusko stran. Mislim, da je to priznanje naši politiki.

V ta obisk seveda ne bi vpletal naše kandidature za članstvo v Natu. Ta kandidatura je neodvisno od tega dogodka seveda v igri. Bi pa podčrtal, da je, ne glede na to, da je Slovenija kandidatka za članstvo v Natu, naša kandidatura tudi za Rusijo nesporna, da je nikdar niso problematizirali. V mojih pogovorih s predsednikom Putinom ni bila prisotna niti kot vprašanje niti kot problem. Torej, ta kandidatura za zahodno zavezništvo obstaja in Slovenija vidi pomen v transatlantskem zavezništvu v zvezi Nato tudi v prihodnosti in nikoli nismo zveze Nato videli kot nekaj, kar bi bilo uperjeno proti Rusiji. Mislimo, da so takšna razmišljanja posledica neke "inercije", ki izhaja še iz hladne vojne. Stališče, ki ga zadnje čase na različnih mednarodnih forumih zagovarjam tudi sam je, da morata tako Evropska unija kot tudi zveza Nato ponuditi perspektivo postopnega približevanja in verjetno na daljši rok tudi vključevanja Rusije. Torej, to ni neko zavezništvo, ki je uperjeno proti Rusiji, ampak je preprosto treba dati tudi Rusiji perspektivo, da se v nekem doglednem času ustrezno transformirana pripravi in tudi vključi v takšno sodelovanje. To je edini način, da na daljši rok zagotovimo evropsko stabilnost in mir. Če pogledamo, v čem je smisel obeh institucij - tako Evropske unije kot zveze Nato - je ta ravno v tem, da bi preprečili tiste konflikte, ki so se vlekli vso evropsko zgodovino in pri tem je seveda tudi Rusija vedno igrala svojo vlogo. Zato je za nas še toliko pomembneje, da pride do tako pomembnega srečanja obeh predsednikov ravno v Sloveniji. To je torej priznanje takšni politiki in gre za prvo srečanje obeh predsednikov obeh držav v nekoliko bolj zahtevnem mednarodnem okolju, kot je bilo prej, tudi v bolj zapletenih medsebojnih odnosih ZDA in Rusije.

Upam, da bo to srečanje uspešno. Pomembno je že dejstvo, da bo do srečanja prišlo, kar pomeni, da se spet obnavlja dialog med ZDA in Rusijo in to lahko samo pozitivno vpliva tudi na stabilnost in mir v svetu.

Vlada je danes obravnavala poleg vsebinskega okvirja tudi organizacijske vidike srečanja. Zavedamo se, da gre za zelo zahteven projekt, da se bo treba nanj zelo dobro pripraviti. Imamo kar nekaj organizacijskih izkušenj iz nekaterih pomembnih obiskov konferenc, vendar pa bo ta dogodek najbrž presegel vse dosedanje. Potrebno bo seveda zagotoviti in uskladiti veliko komponent, tako organizacijskih, protokolarnih, varnostnih, medijskih. Pričakujemo izjemen medijski odziv v svetu. Skratka, zelo zahtevna naloga. Zato se je Vlada RS odločila, da resno pristopi k temu projektu in njegovi organizaciji. Imenovali smo organizacijski odbor, ki ga bo vodil notranji minister dr. Rado Bohinc, njegov namestnik bo vodja mojega urada Rudi Gabrovec, vanj pa bodo vključeni tudi predstavniki vseh ministrstev, ki bodo sodelovali pri projektu. Do 16. junija časa ni veliko. Danes smo že 21. maja, vendar sem prepričan, da bomo ta projekt uspeli izpeljati učinkovito. Treba bo uskladiti tudi zahteve in interese obeh strani, za to ima projekt še dodatne dimenzije, ki so seveda težje kot pri običajnih tujih obiskih.

Ob tej priložnosti pričakujem tudi bilateralna srečanja, tako z enim kot z drugim predsednikom. Seveda je to priložnost za nadaljnjo poglobitev naših bilateralnih odnosov, ki pa so že zdaj zelo dobri. Slovenija ima tudi sicer v tem času, ki je pred nami in tudi za nami zelo intenzivno mednarodno aktivnost. V tem obdobju pričakujemo še vrsto drugih obiskov, začenši z obiskom predsednika španske vlade, pa predsednikov češke, portugalske in nizozemske vlade, predsednika Evropske komisije g. Romana Prodija ter nemškega kanclerja. Vsi ti obiski se bodo zvrstili v Sloveniji v prihodnjem mesecu. Naštel sem samo tiste, kjer sem gostitelj, poleg še drugih obiskov na ravneh predsednikov držav in zunanjih ministrov. Gre torej za zelo pomembno aktivnost tudi v prihodnje. Mislim, da je Slovenija v zadnjem času precej pridobila na mednarodni "vidljivosti". Ob tem naj seveda dodam še naše intenzivne aktivnosti v odnosu do Evropske unije, pa tudi aktivnosti, ki potekajo v zadnjih mesecih z vsemi našimi sosedi, kjer mislim, da smo napravili kar nekaj pozitivnih potez. Hvala.